Zaključile so se zgodovinske zimske olimpijske igre, ki so za nekaj časa preusmerile pozornost ljudi z vsakodnevnih političnih zapletov in iz vsakodnevnih težav, s katerimi se soočamo.
Zadnji udarec, ki je razburil ljudi, se je znašel v naših poštnih nabiralnikih. Obračun davka na nepremičnine je enostavno pokazal dve stvari.
Najprej, da vlada ne zna spodbuditi gospodarske rasti in ji preostane samo cuzanje ljudi in gospodarstva. In drugič, da je aktualen državni vrh povsem nesposoben izpeljati tako kompleksne projekte.
Izkazalo se je namreč, da državni organi niso sposobni niti to, da bi si izmenjali pravilne podatke in bodo sedaj breme usklajevanje papirologije ponovno prenesli na ljudi, ki bodo morali izgubljati ure in ure z birokratskimi postopki. Že to je blamaža Alenke Bratušek, da o višini obremenitev niti ne govorimo.
Zato še enkrat, se kdo čudi, da je padla podpora vladi? Ne bi rekel.
Vlada Alenke Bratušek se je zgodila slučajno, ker poslanci niso hoteli zapustiti svojih stolčkov potem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije posegla v politični prostor in masakrirala vodji levice in desnice.
Alenka Bratušek ni zmagala volitev, verjetno sploh ne bi presegla praga, če bi se nanje podala. Volitve je zmagal Zoran Jankovič, ki ga je iz igre za vodenje vlade izločila KPK potem, ko je najprej zamudil prvo priložnost zaradi nespretnega odnosa do Socialnih demokratov.
Alenka Bratušek tudi prihodnjih volitev ne bo zmagala, za kaj takega nima šans. Zato ji ostane samo eno, vztrajati na oblasti ne glede na ceno.
Zato bo pristala na vsa koalicijska izsiljevanja, kar je pokazala, ko je iz vlade vrgla Tino Komel zaradi zahtev Karla Erjavca, ki enostavno ni bil sposoben ponuditi kandidatov za ministrstvo za zdravje ali gospdodarstvo. S tem je pokazal, da DeSUS v politični prostor ne prinaša neke dodane vrednosti.
Kaj lahko sploh pričakujemo od te vlade do konca mandata? Kot se je vprašal župan Boris Popovič v intervjuju za Reporter ali bo Alenka Bratušek uvedla še davek na število parov nogavic in spodnjih hlač?
Večkrat smo že izpostavili, da v Kopru gledamo drugače na razvoj Slovenije in da bi bilo fajn, če bi nas državni vrh tu in tam posnemal.
Namesto tega je vlada ukinila prosto ekonomsko cono v Luki Koper, ki bi k nam lahko privabila kakega tujega investitorja. Namesto tega vlada bije vojno proti naši univerzi in ji namenja manj denarja, kot bi po zakonu morala. Namesto tega… počne vlada še vrsto neumnosti.
In kaj to vlado sploh še drži pokonci? Jasno, da jo drži želja, da se ohrani na oblasti in nepripravljenost poslancev, da predčasno prekinejo svoj mandat. Toda to ni dovolj.
Ključna obramba te vlade leži v mitu, ki kroži v medijih in med mnenjskimi voditelji. Prepričani so, da je absolutna prioriteta politična stabilnost in da bi vsako rušenje obstoječega stanja prineslo nekaj hudega. Kot da nam sedaj ni hudo?
Šele ko bo padel ta mit in ko bo povsem jasno, da je karkoli (!) bolje od te vlade, se bo odprl prostor za spremembe. Vsak dogodek, ki bi v politični prostor vnesel neko dinamiko, bi bil dobrodošel.
Ta vlade nam lahko ponudi le en vidik stabilnosti, to je stabilnost padanja. Kakršnakoli sprememba bi bil korak na bolje.
Zato nehajmo s to neumnostjo o nujnosti stabilnosti. Ko se bomo zbudili, bomo kot žaba, ki so jo dali v hladno vodo in jo korak po korak kuhali. Okrog nas že brbota in meni je že precej vroče. Tebi?
