DomovNaši krajiPrvi sestavni deli razkošnih orgel iz Züricha že v Kopru

Prvi sestavni deli razkošnih orgel iz Züricha že v Kopru

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Koprska stolna cerkev se bo lahko že čez dve leti ponašala z največjimi cerkvenimi orglami v Sloveniji. Prvi sestavni deli orgel, ki sta jih v skladu z načrti znanega francoskega skladatelja, pianista in pedagoga Jeana Guilloja leta 1988 izdelala svetovno znana orglarja Kleuker in Steinmeyer, so v Koper prispeli včeraj, naslednjo pošiljko pričakujejo prihodnji teden.

Orgle bodo s Poljske, kjer so bile orgle varno skladiščene, v Koper pripotovale v skupno šestih tovornjakih. Gre za kar 6054 piščali in 68 registrov – štiri manuale, ki so narejeni iz plemenitih kovin in lesa, v skupni teži 17,5 tone.

Kot je povedal poznavalec orgel Tomaž Sevšek, gre za zelo močen inštrument predvsem z vidika umetniškega izraza, namenjene pa naj bi bile predvsem za solistične repertoarje. Guilloujeve orgle so tako velikokrat uporabili za snemanje orgelske glasbe, ki so jo izvajali svetovno priznani organisti, zaradi česar je v Švici ob novici, da bodo ta veličasten inštrument zamenjali, završalo. Peticijo proti odstranitvi orgel je namreč podpisalo kar 2000 ljubiteljev glasbe v Švici, zato so bili izjemno veseli dejstva, da so svoj novi dom našle v Kopru.

Koprski župnik Primož Krečič. Foto: ekoper.si

»Ključna elementa pri odločanju, kam bodo orgle odšle, sta bila široka podpora s strani številnih institucij, skladateljev, glasbenih strokovnjakov z akademije za glasbo, glasbenih društev in posameznikov, ki delujejo na področjih glasbenega izobraževanja, poustvarjanja in organizacije glasbenih dogodkov kot tudi aktivna vključitev in podpora s strani Mestne občine Koper,« je bil že pred časom nad novo pridobitvijo stolne cerkve v Kopru navdušen župnik Primož Krečič, ki nam je še zaupal, da je bila za pridobitev orgel oblikovana prav posebna projektna skupina, ki se je posvetovala z različnimi organisti in izdelovalci orgel, šele nato je koprska župnija oddala prijavo na razpis za dodelitev tega veličastnega inštrumenta.

Naj spomnimo, da se je za orgle iz Tonhalle v Zurihu potegovalo šest interesentov, in sicer iz Poljske, Italije, Francije in Slovenije, vendar je predstavnike fundacije Tonhalle najbolj prepričala prav cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru, saj se le-ta ponaša z edinstveno arhitekturo in odlično akustiko. Poleg tega je strokovnjake navdušilo tudi dejstvo, da se Koper nahaja na območju, ki povezuje Slovenijo z Italijo in Hrvaško.

Že jeseni pa bo koprska župnija podala vlogo za novi kor. Za celoten projekt bodo po prvih ocenah potrebovali 500.000 evrov zato načrtujejo pripravo donatorske konference.

»Prvi korak k postavitvi orgel je načrtovanje in gradnja novega kora, kjer bo dovolj prostora tudi za petdeset pevcev  in manjši orkester. V prihodnjih dneh tako pričakujemo konservatorski program, ki bo izhodišče za izdelavo projekta za izgradnjo novega kora. Stari kor je namreč dotrajan,« je bil jasen koprski župnik Primož Krečič, ki nam je zaupal, da bodo dosedanje orgle koprske stolnice, ki so bile izdelane leta 1790 in tako predstavljajo pomembno zgodovinsko in kulturno dediščino, restavrirane in nato postavljene v cerkvi svetega Bassa na Prešernovem trgu v Kopru.

Do konca leta 2020 naj bi v Kopru zadoneli prvi toni iz “novih” orgel. Foto: ekoper.si

Do konca leta 2020 naj bi v Kopru zadoneli prvi toni iz “novih” orgel. V Koper so torej z včerajšnjim dnem prišli prvi kosi tega veličastnega instrumenta, že v naslednjem tednu pa pričakujejo še preostale dele.

Te dni se bo v Sloveniji na obisku mudil 88-letni francoski skladatelj, pianist in pedagog Jean Guillo, ki bo že jutri zvečer nastopil na orgelskem koncertu v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer bo navduševal z orgelskimi skladbami Bacha, Francka in Liszta, v petek pa ga pričakujemo v Kopru, kjer se bo gost iz Pariza ob 15. uri v stolni cerkvi sestal s projektnim timom, ki je zadolžen za postavitev orgel.

Kot nam je še zaupal koprski župnik Primož Krečič, so orgle iz Tohalle v Zürichu koncertne, kar pomeni, da bodo glasbeniki na njih lahko izvajali vse svetovne orgelske literature. »Uporabljali jih bomo predvsem za spremljavo liturgičnega dogajanja, sicer pa upam in verjamem, da bo prav na račun veličastnih orgel še več koncertne dejavnosti v koprski stolnici. Zagotovo so ena resnično velikih pridobitev za Koprsko Škofijo kot tudi za samo mesto Koper in nenazadnje državo, je še poudaril.