Sveti Anton je prostrano naselje s številnimi zaselki, ki so razporejeni po pobočjih Jazbine in Marežganskega hriba. Krajevna skupnost se ponaša z bogato zgodovino in živahno sedanjostjo.
Jedro naselja je ob župnijski cerkvi Sv. Antona, kjer se nahajajo zadružni dom z gostilno, nogometno in balinarsko igrišče ter trgovina. V samem osrčju vasi stoji nova šola. V bližini je tudi pokopališče, ki skriva zanimive nagrobne spomenike iz 19. stoletja.
Zgodovinsko razgibana zgodba
Naselje je dobilo ime po sv. Antonu Puščavniku, svetniku, ki je pogosto upodobljen kot menih s knjigo v rokah, lahko pa je prikazan tudi v skušnjavah demonov ali s palico, prašičem in zvončkom.
V sklopu prizadevanj povojne komunistične oblasti za odstranitev religijskih elementov iz toponimov se je Sv. Anton leta 1957 preimenoval v Pridvor. Uradni razlog za preimenovanje je bilo prepričanje takratnih oblasti, da je ime italijanskega izvora oziroma da je sad prizadevanj za poitalijančenje imen obmorskih krajev. Kljub temu pa so bili številni krajani prepričani, da se je kraj preimenoval samo zato, ker je nosil ime svetnika.
Izvorno ime so kraju vrnili leta 1991, ko so med prebivalci izvedli javno anketo. Glavni argument za vrnitev prvotnega imena je bilo dejstvo, da je kraj nosil ime Sv. Anton več kot pet stoletij.
Vas se lahko pohvali s cerkvijo, ki bo prihodnje leto praznovala 450-letnico. Ob cerkvi je bila nekoč tudi stara šola. Njene prostore danes uporablja Mladinsko kulturno društvo Sv. Anton.
Za krajane sta posebej pomembna dva dneva v letu. Krajevni praznik namreč praznujejo kar dvakrat. Prvič 17. januarja, ko goduje sv. Anton, drugič pa 2. oktobra, ko obeležijo dan štralamenta. Drugi oktober 1943 je bil namreč eden od najbolj tragičnih dni v zgodovini Sv. Antona. Nemški okupator je po kapitulaciji Italije želel z ofenzivo uničiti partizanske enote in zasesti celotno ozemlja, ob tem je za sabo pustil številne žrtve, tudi med nedolžnimi civilisti. Domačini ta dogodek imenujejo štralamento, tudi štrlament ali razstrelament.
V Sv. Antonu kultura “rula”
Kulturno življenje je v Sv. Antonu zelo razgibano. Pod okriljem kulturnega društva Svoboda delujeta cerkveni mešani pevski zbor in godba na pihala, ki sta bila zelo znana in cenjena že v preteklosti. Z neprekinjenim delovanjem sta si nabrala veliko znanja in izkušenj, s tem pa pridobila tudi ugled in prepoznavnost. V kraju deluje tudi oktet Aljaž, ki je nastal ob rojstvu dečka Aljaža. Štirje fantje so stopili skupaj in presenetili novopečeno mamo s podoknico. Še isti večer so se prav ti štirje fantje odločili, da ustanovijo oktet, ne le kvarteta.
Tudi širši Sloveniji je poznan mešani pevski zbor Brnistra, ki je prej deloval v KS Bertoki, sedaj pa je registriran v KS Sv. Anton. Tu je tudi društvo Vinol, ki vsako leto organizira praznik oljk in vina. Ne smemo pa pozabiti omeniti balinarskega društva Trta, Društva upokojencev Sv. Anton, Društva za razvoj vasi Potok in Krajevne organizacije Zveze borcev Sv. Anton.
Posamezniki, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, so “zakon”
K ohranjanju kulturne dediščine v Sv. Antonu je zagotovo veliko pripomogel župnik Dušan Jakomin, ki je med drugim zbral in uredil Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru. To je prvi slovar, v katerem je bilo kdajkoli zapisano primorsko narečje. Za ohranitev pristnega narečja skrbi tudi pesnica Alferija Bržan, ki je številne svoje pesmi objavila prav v narečju tega kraja.
Rino Bonin in Vojko Gašperut sta zaslužna za to, da se istrski motivi pojavljajo tudi v slikarstvu.
V Potoku je telica Vika, lastnikov Franka Muženiča in Adrijana Baruce, 1. avgusta 2007 povrgla prvega slovenskega boškarina, ki so ga poimenovali Primo. Primo je prvi boškarin na tem območju, odkar je to avtohtono istrsko govedo pred desetletji pri nas izumrlo. Boškarini so bili namreč nekoč kmetom v veliko pomoč pri delu na njivi. Primo danes živi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
V Krajevni skupnosti Sv. Anton so ponosni tudi na kmečko hišo, ki ohranja podobo iz 19. stoletja. Zahvala, da je hiša, ki leži na Kortini, urejena in vzdrževana, gre družini Križman.
Ne smemo pozabiti omeniti zaščitenega ekstra deviškega olja, ki je priznano v Evropski uniji. Za to je zaslužen Darko Jakomin iz Potoka.
V Kocjančičih je esejist in ornitolog Iztok Gaister ustanovil Zavod za favnistiko. Na našem portalu pa smo vam že predstavili Mladinsko kulturno in ustvarjalno društvo Sv. Anton, ki je zelo ponosno predvsem na žive jaslice, ki jih pripravijo vsako leto ob božičnem času. Več o društvu lahko preberete v spodaj priloženem članku.
Če želite še več informacij o Sv. Antonu, pa v roke vzemite knjigo Sv. Anton, stoletja na cvetoči in prijazni vzpetini, ki jo je napisala domačinka Natali Gak.*
