Bertoki ležijo na položnem valovitem pobočju, ki se spušča od Čežarjev proti morju. Razmere za poljedelstvo in sadjarstvo so v teh krajih odlične, a se danes s kmetijstvom ukvarjajo predvsem starejši. Krajevna skupnosti Bertoki ima bogato kulturno dediščino, različna društva pa skrbijo, da je življenje v Bertokih vedno živahno.
V vasi stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila blagoslovljena 20. septembra 1676. V cerkvi so stare orgle iz leta 1886, izdelane v Brescii, na katere med mašo igrajo še danes. Ob cerkvi stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1934. Leta 2014 so cerkev prenovili. Dobila je nov omet, saj je bil prejšnji že tako dotrajan, da je bil nevaren za ljudi, ki so se zadrževali v bližini stavbe.
Krajevna skupnost Bertoki nekoč in danes
V Krajevni skupnosti Bertoki so ponosni na svoje prednike, ki so se uprli fašizmu in okupatorju. Tako tudi oni s krajevnim praznikom, posvečenim padlim v NOB, skrbijo, da niso pozabljene vrednote, na katerih je bil zasnovan narodnoosvobodilni boj. S tem poudarjajo tudi spoštovanje človekovega dostojanstva, enakopravnost in socialno pravičnost, ki so temeljne vrednote narodnoosvobodilnega boja.
V Bertokih so se ob krajevnem prazniku poklonili padlim borcem NOB
V čast padlim v NOB ob poti med zadružnim domom in krajevnim pokopališčem, kjer stoji tudi cerkev Marijinega vnebozetja, stoji spomenik 56 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz Bertokov in okolice.
Avtor spomenika je umetnik Jože Pohlen. Kompozicija spomenika, ki letos praznuje 40 let, združuje zgodovinske elemente, značilne za Primorsko v času narodnoosvobodilne borbe. V Krajevni skupnosti Bertoki so ponosni na to, da imajo tako mogočen opomnik revoluciji in borbi za svobodo.
Poleg tega, da so krajani ponosni in ohranjajo spomin na padle v boju za svobodo, so zelo ponosni tudi na Kulturno in športno društvo Samo, ki bo naslednje leto obeležilo že 110. leto delovanja. Na spletni strani društva navajajo, da listine in stari žigi pričajo o obstoju pevsko-bralnega društva “Samo” že leta 1907. Ime društva je bilo izbrano v čast prvemu slovenskemu knezu Samu, ki je slovenski narod popeljal v neodvisno kneževino. Društvo je povezovalo jedro zavednih domačinov, med katerimi je bil najbolj dejaven zavedni slovenski učitelj Josip Bertok.
Da bi nadaljevali s tradicijo in ohranili spomin na pevsko, bralno in godbeno društvo so na občnem zboru 1. avgusta 1997 sprejeli sklep, da se društvo tudi uradno imenuje Kulturno društvo “Samo” Bertoki. Dva meseca pred tem je iniciativni odbor za častnega člana KD predlagal akademskega slikarja prof. Zvesta Apollonia, ki je častni naziv tudi sprejel. Krajanom je povedal, da so bertoški otroci že od nekdaj nastopali s kulturnimi točkami na stadionu v Trstu in drugod.
Danes kulturno in športno društvo Samo vsako leto organizira tudi prireditev Poletje v Bertokih, ki se odvija na vrtovih palače Panatoipolo. Palačo naj bi leta 1825 zgradila koprska družina Gravisi in jo uporabljala kot poletno rezidenco. Njeni vrtovi so danes prizorišče že omenjenega glasbenega in kulturnega doživetja Poletje v Bertokih.
Pestro je tudi kulturno dogajanje v zadružnem domu, ki je bil zgrajen z rokami prostovoljcev. V zahvalo so jim postavili ploščo, na kateri je zapisano: “V trajno zahvalo graditeljem Zadružnega doma Bertoki od 1949 do 1951 in v žlahten spomin na prostovoljno delo.”
Poleg Kulturnega in športnega društva Samo pa ne smemo pozabiti omeniti še Društva upokojencev Bertoki – Prade in Krajevne organizacije Zveze borcev NOB.
Karajevna skupnost se ponaša s še eno stoletno “znamenitostjo”, in sicer Osnovno šolo Elvire Vatovec, o kateri smo na naši spletni strani že pisali.
Stoletna osnovna šola Elvire Vatovec Prade je vpeta v številne zanimive projekte
Naravni rezervat Škocjanski zatok
V Krajevni skupnosti Bertoki se nahaja tudi velik del naravnega rezervata Škocjanski zatok. Ker se tu prepletata brakični (polslanih) in sladkovodni življenjski habitat, je Škocjanski zatok zelo pestro okolje. Skoraj tri četrtine površine naravnega rezervata obsega polslana laguna, ki je z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst.
Sladkovodni del naravnega rezervata se razprostira na Bertoški bonifiki in je nastal z obnovo (renaturacijo) v letih 2006–2007 kot nadomestilo za izgubljena močvirja v okolici Kopra, ki so bila v preteklih desetletjih uničena v urbanizacijskih procesih.
V živalskem svetu najbolj izstopajo ptice. Na komaj 122 hektarjev velikem območju so v zadnjem desetletju ornitologi našteli kar 245 vrst ptic.
Naravni vrednoti, na kateri so krajani ponosni
Krajani Bertokov so ponosni, da imajo tudi dve naravni vrednoti, in sicer drevored murv in hraste pri cerkvi sv. Tomaža nad Bertoki. Drevored murv je idealen za sproščen sprehod, saj pot vodi do cerkve Marijinega vnebovzetja, od tam pa pridete na urejeno cesto, ki pelje do slavne kolesarske in sprehajalne poti Parenzana. *
