Večer v Librisu posvečen Šavrinkam

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Včeraj so v knjigarni Libris predstavili novo izdajo romana Šavrinke, ki ga je založba Beletrina izdala ob bližnji 80-letnici pisatelja Marjana Tomšiča. Ob tej priložnosti so se z avtorjem pogovarjale avtorica spremne besede prof. dr. Vesna Mikolič, lektorica Alferija Bržan in strateška vodja projektov pri založbi Beletrina dr. Eva Premk Bogataj, posebno vzdušje pa so pričarali še gostja večerja dr. Rožana Koštial ter glasbenika Alenka in Marino Kranjac.  

V prostorih koprske knjigarne Libris se je na sinočnji predstavitvi zbrala množica obiskovalcev, ljubiteljev literature, ki so bili enotni, da je knjiga Šavrinkah vredna branja. Šavrinke (ime prihaja iz pokrajine v Istri Šavrinije) ali jajčarice, potovke, so bile dekleta in ženske iz slovenske Istre, ki so od konca 19. stoletja pa do 2. svetovne vojne zaradi revščine in gospodarske krize hodile v Trst prodajat kmečke izdelke, njihov glavni vir zaslužka pa je bil prodaja jajc. Krožile so po Istri, nato pa s stotinami jajc in drugimi dobrotami odšle proti Trstu, da bi vse to zamenjale za lire. Hodile so s plenjerjem na glavi ali pa z oslom, če so ga le imele.

In čeprav je to v osnovi pripoved o izjemnih ženskah, ki so pomembno prispevale k družinski ekonomiji, je v knjigi govora tudi o sožitju in prijateljstvu, ki je vladalo med njimi, kot tudi o skupnosti, ki je bila veliko bolj razumevajoča, prijazna, predvsem pa odprta kot je današnja.

Šavrinke so leta 1986 prvič izšle pri Kmečkem glasu, ponatisnjene so bile najprej leta 1991, nova izdaja, ki je izšla letos, pa ni navaden ponatis, ampak vsebuje pomembne novosti. V uvodu namreč avtor opiše zgodbo nastanka romana, zgodbo Marije France, ki je bila navdih in na nek način tudi soavtorica zgodbe o Šavrinkah, novo izdajo pa je poleg tega s slikovitim istrskim narečjem jezikovno obogatila Alferija Beržan, istrska pesnica, slovenistka z veliko jezikovne občutljivosti, tako da ob prebiranju Šavrinke govorijo resnično v svojih narečjih slovenske, hrvaške Istre, zaznavne pa so tudi italijanske primesi.

Marjan Tomšič, rojen 7. avgusta 1939 v Račah pri Mariboru, velja za eno osrednjih imen slovenske proze zadnjih desetletij. Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in potem poučeval v Grahovem pri Cerknici ter v Istri. Nekaj let je deloval tudi kot novinar, od leta 1986 do 1999 pa je bil samostojni kulturni delavec.

Je avtor številnih romanov, novel in črtic, pa tudi mladinskih del, humoresk in satir. Obveljal je za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, pogosto označene tudi z izrazom “pokrajinska fantastika”.