Dan norčavosti in potegavščin

Novice Preglej vse novice
Deli vsebino

Prvi april je znan kot dan norcev oziroma norčavosti. Na ta dan ljudje drug drugega skušamo potegniti za nos z lažnimi zgodbicami in informacijami. Tovrstne potegavščine so običajne v večini evropskih držav, ponekod celo velja, da si potegavščino lahko privoščimo le do poldneva, potem pa ne več.

Prvi april naj bi za dan norcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV. Njegov dvorni norec naj bi ga namreč po navedbah tujih medijev pošteno potegnil za nos. Prvič pa je bila prvoaprilska potegavščina omenjena leta 1392 v Canterburijskih zgodbah. Tradicija pa naj bi po mnenju nekaterih izvirala iz časa, ko je gregorijanski koledar novo leto iz konca marca premaknil na 1. januar, zato so si ljudje na prvega aprila za šalo izmenjali darila, ki pa so bila prazna.

Danes ste lahko klovni in koga potegnete za nos. Foto: arhiv ekoper.si

Eno izmed najodmevnejših šal si je po navedbah medijev leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi sami kupili sadike takšnih dreves in jih posadili doma. V 50. letih pa je nizozemska televizija objavila, da se je stolp v Pisi porušil, čemur je nasedlo precej ljudi.

Predhodniki prvoaprilskega dneva norcev so po navedbah medijev med drugim starorimski festival Hilaria, ki so ga praznovali 25. marca, v srednjem veku pa so festival norcev praznovali vsako leto 28. decembra.