Z današnjo pepelnično sredo se po cerkvenem koledarju končuje pustno obdobje, začenja pa se čas 40-dnevnega posta. Ta pomeni pripravo na veliko noč, ki bo 16. aprila. Namenjen je premišljevanju o pomenu Kristusovega trpljenja in velikonočne zmage nad smrtjo.
“Za pepelnično sredo je značilen obred pepeljenja, pri katerem duhovnik verniku na glavi naredi križec s ščepcem pepela,” je za STA pojasnil pater Metod Benedik, ki je na papeški univerzi Gregoriani v Rimu doktoriral iz zgodovine Cerkve. To naj bi po njegovih besedah pomenilo, da se človek zaveda svoje nebogljenosti pred Bogom.
Spoznanje, ki nas spodbudi k spremembam na bolje
Takšno spoznanje ga potem po Benedikovih besedah sili k spremembam na bolje, medtem ko je odrekanje alkoholu in določeni hrani le sredstvo, da se bolj zaveda samega sebe in sprememb v sebi.
Tudi v Evangeličanski cerkvi se na veliko noč pripravljajo s postom, ki pa ga razumejo predvsem kot notranjo pripravo na veliko noč, medtem ko zapovedanega odrekanja hrani ne poznajo.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve se na veliko noč, ki jo bodo letos praznovali na isti dan kot katoliki in evangeličani, prav tako pripravljajo s postom.
Na pepelnico se končajo še zadnja pustovanja
Na pepelnico se končajo še zadnja pustovanja. Kjer pusta niso pokopali že na pustni torek, to storijo na pepelnico. Ponekod ga tudi sežgejo, vržejo v vodo ali pa celo oboje, kot denimo v Cerknici.
V Mestni občini Koper ga bomo pokopali v Dekanih.
Slanikova pojedina
Značilna družabna in kulinarična prireditev na pepelnično sredo je slanikova pojedina. V Ljubljani in Mariboru so jo do 2. svetovne vojne pripravljali nekateri priznani gostinci, udeleževali pa so se je ugledni meščani z družinami ali sami. Na jedilniku so bile različne ribe in školjke.
