Svetovni dan duševnega zdravja, ki se poleg dneva brezdomstva, zaznamuje danes, je letos posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) približno 20 odstotkov ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave, povečuje se delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu.
Po besedah Helene Jeriček Klanšček z NIJZ podatki iz lanskoletne raziskave “Z zdravjem povezan vedenjski slog” kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, težave v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost.
Dobra četrtina odraslih prebivalcev (26 odstotkov) pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu pred raziskavo pa je imela slaba četrtina (23 odstotkov) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je sedmim odstotkom vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.
Zaradi duševnih motenj je bilo lani več ljudi bolniško odsotnih z dela, teh bolezni pa je enkrat več pri ženskah kot pri moških. Na ta račun je bilo v letu 2016 izgubljenih 782.779 koledarskih dni, navajajo na NIJZ.
Evropska mreža za promocijo zdravja na delovnem mestu navaja, da je v EU zaradi bolniških odsotnostih na račun duševnih bolezni na leto izgubljenih 136 milijard evrov. Po ocenah svetovne federacije za duševno zdravje pa je ta strošek v Evropi še bistveno višji.
“Odgovornost družbe in delodajalcev je, da zagotavljajo takšne pogoje dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje in preprečevati duševne težave in bolezni”, je povedala Jeriček Klanščkova. Po njenem mnenju je treba tudi spodbuditi tiste, ki že imajo težave v duševnem zdravju, naj čim prej poiščejo pomoč in jim po okrevanju pomagati pri postopnem vključevanju nazaj v delovni proces.
Ob današnjem dnevu so na NIJZ pripravili dve brošuri o skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu, v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent pa so pripravili akcijo, ki so jo poimenovali Deset korakov do boljšega duševnega zdravja. Delodajalce tako pozivajo k podpisu simbolične zaveze, da bodo posebno pozornost posvetili duševnemu zdravju zaposlenih. Ob podpisu jim bodo predali kratke napotke, kako ohranjati duševno zdravje zaposlenih oziroma kako ukrepati ob morebitnem pojavu duševne motnje.
Med drugim, Stanovanjska skupina Val v Kopru prireja dan odprtih vrat, kjer bodo obiskovalcem predstavili svoje delovanje. Program namreč nudi storitve uporabnikom, odraslim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, motnjami v duševnem razvoju in kombiniranimi motnjami in težavami, ki so občani Mestne občine Koper.