V spletni izdaji Primorskih odmevov je prvi človek Iste, Valter Flego, med drugim spregovoril o vprašanju meje med Hrvaško in Slovenijo ter mejnem sporu, o ostalih aktualnih tematikah, ki so med državama še odprte in se rešujejo, o aktivnih slovenskih društvih v Istri… V intervjuju je še posebej pohvalil izjemno sodelovanje Mestne občine Koper z istrskimi kraji, ki je omogočilo uresničitev številnih skupnih evropskih projektov. Celoten intervju si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
Kakšna je vloga Istrske županije oz. župana Istre v primerjavi z župani posameznih občin?
Predvsem je naša skupna vloga, da sodelujemo, uresničujemo regijske projekte in spodbujamo razvoj tako obale kot notranjosti regije. Cilj županije, mest in občin je isti – omogočiti našim prebivalcem visoko kakovost življenja – in zanj se trudimo s skupnimi močmi. Prav tako je naša vloga ohranjanje, spodbujanje in promocija naših regionalnih posebnosti, našega načina življenja, ki jih krasijo vrednote, kot so solidarnost, multikulturnost, multietničnost in antifašizem. Kar se pa tiče naših pristojnosti, županija izvaja projekte in programe s področja zdravja, izobraževanja, gospodarskega razvoja, kulture, prostorskega načrtovanja itn.
Katere so prednosti tovrstnega sistema? Kaj lahko županija naredi bolje od posameznih občin?
Vedno poudarjam, da je Istra premajhna, zato je pomembno, da vsi pihamo v isti rog, da se razvijamo v isti smeri. Z velikostjo ne moremo tekmovati, zato smo se opredelili za kakovost, odličnost v vsem, kar počnemo. Vsaka občina ali mesto ne more samostojno uresničiti svojih razvojnih projektov, zato je izjemno pomembno, da delamo skupaj. Do sedaj smo bili pri tem zelo uspešni. Istra sodi med najrazvitejše regije Hrvaške, takoj za mestom Zagreb, naša mesta pa so v samem vrhu po kakovosti življenja, podjetništva, številu zaposlitev … Hrvaška je sicer izredno centralizirana država, pogosto počasna in toga. Zato se v Istri zavzemamo za decentralizacijo. Država nam mora na podlagi subsidiarnosti določiti dodatne pristojnosti in delovna mesta ter finančna sredstva za njihovo izvajanje. Decentralizacija bi nam omogočila hitrejše in učinkovitejše uresničevanje razvojnih projektov.
Kako ste se vključili v prizadevanja, da se vprašanje meje med Hrvaško in Slovenijo čim prej reši?
Vprašanje meje ni od včeraj. V njegovo reševanje sem vključen že več kot deset let, še iz časa, ko sem opravljal funkcijo župana Buzeta. Takrat sem začel pogovore s slovenskimi kolegi o mejnem prehodu Kaštel in odpiranju odseka Požane – Sočerga za ves tovorni promet, kar bi olajšalo življenje in delo našim gospodarstvenikom. V pogovorih smo vedno znova zaključili, da ima meja ogromno pomanjkljivosti, in se strinjali o nujnosti vstopa Hrvaške v Schengen. Tudi kolegi iz Mestne občine Koper in drugih obalnih občin menijo enako, zato si medsebojno pomagamo in se podpiramo. Skupaj smo izrazili enako raven odgovornosti glede političnih trenj na relaciji Ljubljana – Zagreb, ker oboji želimo le normalno živeti, delati in sodelovati. Svoje stališče o tem je jasno izpostavila tudi Skupščina Istrske županije s soglasnim sprejetjem Deklaracije o pravici do svobodnega gibanja ljudi in blaga leta 2015 kot odgovor na sramotne žične ograje. Rad bi spomnil, da so me lokalni predstavniki obmejnih področij italijanske, hrvaške in slovenske Istre takrat pooblastili, da se v imenu slednjih dveh o odstranitvi bodeče žice pogovorim s slovenskim predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Žal mi je, da ni bilo do sedaj ničesar storjenega, a želim si verjeti, da bo na koncu le zmagal zdrav razum.
Valter Flego je leta 1996 diplomiral na reški strojni fakulteti in kot najboljši študent prejel rektorsko priznanje Univerze na Reki ter priznanje mesta Buzet za izjemne rezultate. Leta 2000 je uspešno zaključil podiplomski študij menedžmenta in postal magister ekonomije.
Na lokalnih volitvah mesta Buzet leta 2001 je bil izvoljen za namestnika župana, štiri leta kasneje pa so ga mestni svetniki soglasno izvolili za župana. Na prvih neposrednih lokalnih volitvah leta 2009 je prejel 84 odstotkov glasov občanov Buzeta, kar je bil tudi najboljši rezultati v državi. Leta 2013 je bil izvoljen za župana Istre, konec minulega leta pa so mu volivci ponovno zaupali mesto prvega človeka Istre.
Najbrž ste tudi obiskali ljudi, ki živijo na obmejnem področju. Kakšno je dejansko stanje po 29. decembru?
Vsak dan živim s temi ljudmi, saj so naša življenja prepletena in se odvijajo v hrvaški, slovenski in italijanski Istri. Zagreb in Ljubljana morata doumeti, da je naša pozornost usmerjena izključno na ljudi, ki jim želimo omogočiti nemoteno delo, da se lahko z njim preživljajo.
Ste opazili kakršno koli spremembo v odnosih med državama?
Napetosti seveda so, zato pa pozivamo k razumu in odgovornosti. Vladi Republike Hrvaške in Slovenije pozivamo, da prisluhneta prebivalcem in nemudoma sprejmeta rešitev, ki bo ribičem omogočila svoboden ribolov, kmetom obdelovanje zemlje ter mirno življenje vsem, brez pritiskov, kazni, žičnih ograj in strahu. Odločitve o meji, ribolovnem režimu, obdelovanju kmetijskih zemljišč in drugih vsakdanjih potrebah prebivalcev, vse do uporabe storitev izolske bolnice, morajo biti predmet dogovora dveh držav, ne pa predmet izsiljevanja in političnega pritiska.
Nedavno ste o tej temi govorili tudi na Skupščini Istrske županije. Nagovorili ste tako hrvaško kot slovensko vlado. Kaj ste jim sporočili?
Stališče Skupščine Istrske županije je, da je pošteno in sprejemljivo rešitev mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo mogoče doseči le z dvostranskim, pravičnim dialogom. Prebivalcem Istre so sodelovanje, blaginja in mirno življenje na prvem mestu. Tudi v prihodnje želimo normalno živeti, delati, sodelovati in napredovati skupaj s slovenskimi sosedi.
Kako bi ocenili sodelovanje s Slovenijo, na katerih področjih je najbolj uspešno? Kateri meddržavni projekti trenutno potekajo ali bodo potekali letos?
Odlično sodelujemo! Še posebej bi rad pohvalil izjemno sodelovanje Mestne občine Koper z istrskimi kraji, ki je omogočilo uresničitev številnih skupnih evropskih projektov. Tudi na ravni Istrske županije in slovenskih občin je bilo uresničenih več projektov, predvsem na področju kulture in turizma ter varstva okolja. V tej smeri želimo nadaljevati.
Kako pogosto in ob kakšnih priložnostih se srečujete s predstavniki iz Slovenije?
Zelo pogosti so na primer pogovori s potencialnimi slovenskimi vlagatelji, s slovenskimi kolegi župani pa smo v stiku tedensko. Prav tako se kot član Odbora regij pri EU redno srečujem in pogovarjam s slovenskimi predstavniki v Bruslju. Ob koncu minulega leta nas je obiskala tudi veleposlanica Republike Slovenije, s katero sva govorila o nadaljevanju dobrososedskega sodelovanja, nedavno pa sem bil povabljen na svečanost ob ustanovitvi podružnice prestižne Moskovske državne univerze Lomonosov na primorski univerzi v Kopru.
Katera so, poleg meje, še odprta vprašanja med državama in kako se rešujejo?
Žične ograje, ki jo je Slovenija postavila pred dvema letoma, še vedno niso odstranili. Čeprav se o njej v javnosti in medijih ne govori več, še vedno obstaja, ljudje ob meji pa živijo z njo. Popolnoma nesprejemljivo se nam zdi postavljanje ovir v srcu Evrope v 21. stoletju, zato bomo vztrajali, dokler žice ne odstranijo. Med odprtimi vprašanji, ki jih je treba rešiti ali pospešiti njihovo reševanje, je povezava istrskega ipsilona z mrežo slovenskih avtocest, sanacija mostu na mejnem prehodu Kaštel, odprtje državne ceste na odseku Požana – Sočerga za ves tovorni promet ter vprašanje Trdinovega vrha. Umakniti se moramo od mejnega vprašanja in skupaj iskati rešitve, ki bodo ljudem na obeh straneh meje prinesle boljše življenje, izboljšale prometno varnost, zagotovile hitrejši gospodarski razvoj in odpravile gnečo ter čakalne vrste na meji.
V Istri delujejo mnoga slovenska društva. Kako ocenjujete njihove aktivnosti in sodelovanje z lokalnimi prebivalci?
Sodelovanje s slovenskimi društvi, kot tudi z ostalimi narodnimi skupnostmi, je na zavidljivi ravni. Slovenska društva aktivno delujejo v številnih istrskih mestih, pa tudi na ravni regije. Vedno poudarjamo, da manjšine v Istri ne živijo druga ob drugi, ampak skupaj, to je del naše identitete in posebnosti. Že davno smo spoznali, da pomeni raznolikost dodano vrednost skupnosti, da ljudi ne deli, temveč jih bogati in združuje. Za nas v Istri sploh ne obstaja alternativa.
Pogosto obiskujete slovensko obalo? Kako vam je všeč?
Imamo veliko sorodnikov in prijateljev, ki živijo in delajo v Sloveniji, s katerimi se nenehno obiskujemo.
