Med daljšo vožnjo proti počitniški destinaciji nikar ne podcenjujemo tveganja, ki ga za varno pot predstavlja utrujenost oz. zaspanost. Ukrepi, kot so pogovor s sopotnikom ali nekaj požirkov kave, imajo le kratkotrajen učinek. Edina učinkovita rešitev je spanje, opozarjajo na AMZS. Voznikom priporočajo ustavljanje za počitek vsaj na dve uri vožnje.
Raziskava, ki so jo v lanskem letu opravili na AMZS, je pokazala, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem. Polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti zaskrbljujoče pa je, da vozniki kljub zaspanosti z vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia.
A stroka opozarja, da takšni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti. Edini učinkoviti ukrep je namreč spanje.
Vozniki osebnih avtomobilov po zakonu sicer niso dolžni opravljati počitkov, so pa z vidika varnosti – in nenazadnje tudi udobja potovanja – nujni. “Če bi navsako uro vožnje opravili 15 minutni počitek, bi bila tako varnost voznika kot varnost drugih udeležencev v prometu na veliko višji ravni,” ugotavljajo na AMZS. Voznikom priporočajo ustavljanje vsaj na dve uri, saj smo po tolikšnem času vožnje zaradi sebe, svoje varnosti in varnosti sopotnikov ter drugih udeležencev v prometu dolžni vozilo ustaviti. Počitek pa naj ne bo sedenje v vozilu, temveč naj bo aktiven, na primer s kratkim sprehodom.
Ne pozabimo na pitje tekočine
Hrana je gorivo, ki napaja naše telo in pomembno vpliva na zbranost, razpoloženje, spomin in duševno stabilnost. Zato je dobro, če imamo v mislih, da kakovostnega goriva ne potrebuje le vozilo, ampak tudi voznik in sopotniki. Kaj jemo, ne vpliva le na naše počutje, ampak dolgoročno tudi na zdravje, oboje pa je pomembno tudi v luči prometne varnosti. Najboljši recept za zmanjševanje utrujenosti je več manjših in lažje prebavljivih obrokov, saj po obilnem obroku hrane organizem rabi počitek in to tudi jasno pokaže z utrujenostjo. Poleg tega pa med vožnjo tudi poraba energije ni velika.
Sicer pa med vožnjo ne pozabimo na pitje tekočine, najbolje vode, da se izognemo dehidraciji. Na AMZS še svetujejo, da raje ne posegamo po napitkih z več kot 100 miligramov kofeina, saj lahko nastopijo težave.
Ob skrbi za dobro počutje med potovanjem z avtomobilom velja opozoriti še, da je puščanje otrok in živali v pregretih avtomobilih zanje smrtno nevarno. Notranjost avtomobila ob obsevanju s sončnimi žarki deluje kot vročinska past. Ob zaprtih oknih vroč zrak nima kam uiti, zato temperatura v notranjosti skokovito raste. Že pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija se po petih minutah notranjost segreje na 24 stopinj, po eni uri pa temperatura v notranjosti doseže že 46 stopinj.
